Črna komedija, ki jo je Radka Denemarková napisala v zanjo značilnem preciznem in inovativnem jeziku, ima groteskno pretirano fabulo: glavne osebe, »za katere po smrti nihče in nič ne ve, kaj bi z njimi«, so obtičale v vmesnem nadstropju med življenjem in smrtjo. Virginija Woolf, Silvija Plath in Ivana Trump, imenovana Madam T., so v življenju pisale. Zdaj pripravljajo jedi iz listov svojih knjig in čakajo, da bo kak glas zaklical njihovo ime, ko jih bo kdo izmed živih zares pogrešal. Avtorica junakinjam pusti, da druga drugi brez dlake na jeziku, odprto in jedko povedo resnico v oči. Tako so prisiljene rekapitulirati vsaka lastno življenje. Kaj pomeni biti rojen v koži ženske? In kaj usklajevati skrb za družino s kariero? Kaj pomeni biti pisateljica? In kaj pisati resno literaturo? Kaj pomeni izgubiti bližnjo osebo? In ne nazadnje, kaj človeka požene v to, da si vzame življenje? Protagonistke ponovijo vloge, ki so jih v življenju odigrale kot žene, ljubice, matere in pisateljice. Ob njihovih zgodbah se nam razkrije, zakaj te vloge sploh igramo in kakšna je cena, ki jo moramo plačati za vsak košček neodvisnosti.

Tatjana Jamnik

Radka Denemarková (1968) je češka pisateljica, dramatičarka, literarna zgodovinarka, scenaristka, prevajalka in dramaturginja, kar štirikratna dobitnica ugledne češke nagrade Magnesia Litera ter številnih drugih domačih in tujih nagrad.

Diplomirala je iz nemškega in češkega jezika in književnosti na Karlovi univerzi v Pragi. Potem ko je doktorirala iz semiotike, se je zaposlila na Inštitutu za češko književnost pri Akademiji znanosti ČR, hkrati pa je kot dramaturginja delala v praškem gledališču Divadlo Na Zábradlí. Od leta 2004 je samozaposlena.

Objavila je monografijo o češkem režiserju Evaldu Schormu Sam svoj sovražnik (1998). Pozornost literarne strokovne in bralske javnosti je vzbudila že s proznim prvencem Jaz pa vprašam, kdo to tolče (2005; slov. 2013), roman Denar od Hitlerja (2006; slov. 2010) in romaneskna monografija Smrt, ne boš se bal, ali zgodba Petra Lébla (2008) pa sta bila nagrajena z Magnesio Litero. Nemška izdaja Denarja od Hitlerja ji je prinesla usedomsko literarno nagrado (2011) in nagrado Georga Dehia (2012). Drama Spalne hibe (2010), ki je knjižno izšla leta 2012, je bila uprizorjena v gledališču Divadlo Na Zábradlí. Leta 2011 je izdala dvojni roman Kobold (2011; slov. 2013), ki je bil nominiran za nagrado Josefa Škvoreckega, in prejela Magnesio Litero za prevod romana Atemschaukel nobelovke Herte Müller. Leta 2014 je izdala roman Prispevek k zgodovini radosti (slov. 2015), ki je bil nominiran za nagrado češka knjiga, in literarno predlogo za celovečerni film MI2 (MY 2). Njeno najnovejše delo je obsežni roman Ure iz svinca (2018).

Njena besedila so bila prevedena v 22 jezikov.

Prevajalka Tatjana Jamnik (1976) je tudi pesnica, pisateljica, učiteljica slovenščine kot tujega jezika, lektorica, urednica in založnica. Prevaja zlasti češko in poljsko prozo, poezijo in dramatiko (A. Berková, R. Denemarková, E. Bondy, L. Fuks, J. Katalpa, M. Urban, P. Brycz, J. Němec, A. Bolavá, I. Myšková, R. Sikora, P. Zelenka, J. Malík, S. Lem, M. Witkowski, D. Masłowska, J. Franczak, P. Bednarski, A. Tuszyńska, A. Wiedemann, A. Jakimiak, M. Fertacz) ter besedila s področja humanistike. Leta 2009 je prejela priznanje za mlado prevajalko, leta 2019 pa Sovretovo nagrado za prevod romana Zgodovina svetlobe Jana Němca.