V knjigi Kalejdoskop je zbranih 112 pesmi Srečka Kosovela. Z obširnim izborom, ki so ga pripravili prevajalka Kosovelove poezije v poljščino Karolina Bucka Kustec, slovenski komparativist Iztok Osojnik in poljska literarna zgodovinarka Bożena Tokarz, se bo Kosovel, kot upamo, v slovensko in poljsko kolektivno zavest vtisnil kot inovativen pesnik, ki je, to danes že lahko rečemo, pomembno sooblikoval podobo svetovne poezije.

Čeprav je Kosovelova poezija že sama po sebi močna in še vedno aktualna, se nam je zdelo potrebno prikazati širši, zgodovinski in geografski, kulturni in politični kontekst, v katerem in iz katerega je pesnik ustvarjal. Dodatno informacijo bralstvu nudita spremni besedi dveh poznavalcev Kosovelove zapuščine.

Razprava literarne zgodovinarke, teoretičarke in prevodoslovke red. prof. dr. Bożene Tokarz je napisana iz perspektive poljskega prejemnika, ki je hkrati strokovni bralec. Tokarzeva je namreč raziskovalka poljske in slovenske literature ter med drugim avtorica monografije Między destrukcją a konstrukcją: O poezji Srečka Kosovela w kontekście konstruktywistycznym (2004; slov. Med destrukcijo in konstrukcijo: O poeziji Srečka Kosovela v kontekstu konstruktivizma, 2013, prev. Primož Čučnik). Njena spoznanja, ki so zrasla iz poglobljenega študija slovenskih, poljskih in svetovnih gibanj v umetnosti zgodovinske avantgarde, bodo nedvomno zanimiva tudi za slovenskega bralca.

Slovenski pesnik, pisatelj, esejist in zgodovinski antropolog dr. Iztok Osojnik pa bralcu odpira vrata v Kosovelovo poezijo »od znotraj«. V svoji znanstveni študiji nadaljuje delo, ki ga je zastavil že v esejistični zbirki Nasmeh Mone Lize: Sedem poskusov, kako misliti v polju poezije (2005), in razvija orodje za analizo Kosovelove poezije skozi Rancièrov pojem političnega. S tem je odprl novo razsežnost v razumevanju dela Srečka Kosovela ne le v poljskem, temveč tudi v slovenskem literarnem polju. Omeniti velja, da Osojnik že dolgo skrbi za sistematično uveljavljanje Kosovela v svetu, med drugim je idejni nosilec in organizator mednarodnega znanstvenega simpozija Kosovel in politična resnica poezije (2011), nezanemarljiv pa je bil tudi njegov delež pri obeh angleških izdajah Kosovelovih pesmi.

Srečko Kosovel (1904–1926) je slovenski pesnik, esejist in publicist ter eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev 20. stoletja. Študiral je slavistiko, romanistiko in filozofijo na Univerzi v Ljubljani. Svoja besedila je recitiral objavljal v revijah in recitiral na literarnih večerih. Umrl je zaradi meningitisa, star dvaindvajset let, preden je utegnil izdati svoj pesniški prvenec Zlati čoln. Večina njegovega dela je bila objavljena posmrtno, najbolj inovativna besedila (t. i. konsi in integrali) pa šele leta 1967 (v uredništvu Antona Ocvirka). Kosovelove pesmi, ki se uvrščajo v avantgardne umetnostne smeri, kot so konstruktivizem, dadaizem, futurizem in nadrealizem, so močno vplivale na sodobno slovensko umetnost, s pozivom, naj človečanstvo spet postane vrednota, pa ostaja aktualen tudi v današnjih časih.